»Želim si, da ne bi bilo to zame povezano s tako travmatičnim dogodkom, a to je prava divjina življenja. Kako ujeti kaos v lepoto. Garala sem, da sem se ozdravila in se naučila, kako se spraviti z osebo, ki me je napadla, in kako se spraviti sama s seboj.«

»Amin tik pred poroko s svojim dolgoletnim fantom, a najprej se mora soočiti s travmatično preteklostjo in skrivnostmi, o katerih je molčal več kot dvajset let.«

»Po nekaj časa se tvoje telo upre. Sporoča ti: 'Nehaj mi to delati. Nočem jokati vsak dan.' In včasih me je že samo ta misel lahko spravila jok. Da se zbudiš v ponedeljek zjutraj in ugotoviš, da boš cel dan jokala, ker je to pač na urniku - ob tem sem kar bruhnila v solze. 'Ne, ne morem, ne morem,' sem si govorila. Pa sem vseeno zmogla. Ne vem, kako. Tudi Jack mi je to rekel. Komentiral je: 'Ne vem, kako zmoreš.'«

»Nimamo popolnega vpogleda v to, kako je ta operacija potekala in kako se je zgodila ta tragična napaka.«

»Strah, ponižanje, slaba samopodoba, krivda, ki spremljajo travmatične dogodke, se dajo popraviti s podpornim odnosom do žrtve in z ozaveščanjem.«

»S kakšnimi izzivi se spopadajo in kako se to odraža genetsko?«

»Ena gospa je rekla, najbolj se bojimo normalnosti, ki pride, ker stiske ostajajo.«

»Pišuka, kako smo // brizgali tinto! Pišuka, / s kakimi mukami!«

»Kako ravnati v takih primerih? Zdi se, da ne minister ne njegovi bližnji sodelavci niso seznanjeni s tem, kako se takšni dogodki obravnavajo.«